APDEJT.si

Evropska komisija je predstavila osnutek proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki predvideva povečanje celotnega proračuna na 2 bilijona evrov, a hkrati zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko (SKP) na 387 milijard evrov. Namesto kmetijstva se bo več sredstev namenilo za obrambo in varnost, uvajajo pa se tudi štirje novi davki, ki naj bi letno prispevali dodatnih 44 milijard evrov. Predlog proračuna je že naletel na kritike strokovnjakov za prehransko politiko, saj bo zmanjšanje sredstev za kmetijstvo močno prizadelo kmetovalce. Kljub splošnim pomislekom naj bi bil predlog za Poljsko bolj ugoden od prvotnih napovedi. O predlogu se bodo države članice EU zdaj pogajale, pri čemer bo veliko odvisno od podrobnosti, zlasti glede financiranja in novih virov. Predlog, ki so ga predstavili, je šele začetek pogajanj, kot je dejal češki minister Dvořák.

Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je trajal le 40 minut. Kljub kratkemu trajanju je turški zunanji minister Hakan Fidan ocenil pogovore kot konstruktivne. Drugi medijski viri pa poročajo, da ukrajinska stran ni pokazala odločnosti, kar je preprečilo preboj.

Projekt nemško-francoskega bojnega letala FCAS je na robu propada zaradi spora med partnerjema. Francoski partner Dassault zahteva večje deleže, kar je razjezilo Airbus. Tema bo v ospredju obiska francoskega predsednika Macrona v Berlinu, kjer se bo o njej pogovarjal z nemškim kanclerjem Merzom. Dassault svari pred koncem evropskega projekta bojnega letala.

Sorin Grindeanu je sporočil, da se socialdemokrati (PSD) strinjajo z ukrepi iz fiskalnega paketa 2, vendar le s tistimi, ki odpravljajo "krivice" in "zlorabe". Te izjave je podal na Palati parlamentului, poudarjajoč, da PSD podpira odgovornost vlade samo za del omenjenega paketa, ki se nanaša na popravke trenutnih nepravilnosti.

Argentinska vlada pod vodstvom Javierja Mileija je začela pogajanja z zavezanimi guvernerji o volilni strategiji. Glavni cilj vlade je pridobiti volilno podporo in v Senatu ločiti projekte, ki jih predlagajo guvernerji. Ta poteza predstavlja dvojni manever libertarne stranke, ki si prizadeva za krepitev svoje volilne moči in vpliva v kongresu.

Faton Peci, poslanec Gibanja Vetëvendosje, je izrazil optimizem glede hitrega oblikovanja institucij. Poudaril je, da je ponudba, ki jo je vršilec dolžnosti premierja Albin Kurti dal Nismu Socialdemokrate, »zelo velikodušna«, saj vključuje pomembna mesta v prihodnji vladi. Peci verjame, da bi lahko ta teden prišlo do prelomnega dogovora.

Na Mallorci so opozicijske stranke zahtevale odstop županje PP, Cataline Soler, zaradi domnevnih groženj in žalitev policista, kar naj bi predstavljalo zlorabo položaja. Solerjeva je obtožbe zanikala in trdila, da je policist izrekel seksistične komentarje. Medtem je predsednik Generalitata, Salvador Illa, branil katalonsko policijo Mossos d'Esquadra po izjavah sekretarke Podemosa, Ione Belarra, ki je prejšnji dan postavila pod vprašaj njihovo strokovnost.

Premier Donald Tusk je Radoslavu Sikorskemu, ministru za zunanje zadeve, ponudil mesto podpredsednika vlade, kar je potrdil tudi maršal Sejma Szymon Hołownia. Hołownia je izrazil podporo Sikorskemu in ocenil, da ima potrebne kompetence za to funkcijo. Nekateri to potezo interpretirajo kot valorizacijo Sikorskega, pojavile pa so se tudi špekulacije o njegovi morebitni prihodnji vlogi premierja, kljub nekaterim mnenjem o njegovem egocentrizmu.

Hamas se je pogojno strinjal s Trumpovim načrtom za prekinitev ognja v Gazi in se zavezal k izpustitvi talcev pod določenimi pogoji. Trump je pozval Izrael, naj nemudoma ustavi bombardiranje Gaze, ker meni, da je Hamas pripravljen na mir. Izrael se pripravlja na hitro izpustitev talcev po pozitivnem odzivu Hamasa na mirovni načrt. Mednarodne reakcije so bile številne, vključno z odzivom Egipta, ki je pozdravil potezo Hamasa.

Madžarska je vložila tožbo proti Evropski uniji na Sodišču EU zaradi odločitve o uporabi milijard evrov, zbranih od obresti na zamrznjeno rusko premoženje, za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Trdi, da je bil njen veto nezakonito obiden.

Senatni demokrati v Združenih državah Amerike že desetič zavračajo začasni zakon o financiranju, saj zahtevajo ukrepe glede zdravstvene oskrbe, kar je pustilo na stotisoče zveznih uslužbencev na čakanju in ohromilo kongres. Medtem je v Iowi demokratka Jackie Norris končala svojo kampanjo za senat zaradi aretacije nadzornika šol v Des Moinesu s strani imigracijskih oblasti. V Mainu se razvnema razprava o primernosti kandidatov za senat glede na njihovo starost.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, v katerem je umrlo več kot 1200 ljudi, večinoma civilistov, in ki je sprožil vojno v Gazi. Na jugu države so potekale žalostne slovesnosti. Ob obnovitvi pogovorov o prekinitvi ognja, se je grški premier Micotakis zavzel za pogum in zadržanost pri doseganju trajnega premirja in izpustitvi talcev. Od oktobra 2023 so se razmere na Zahodnem bregu zaostrile.

Članki poročajo o različnih pogledih na vojno v Ukrajini in prizadevanjih za mir. Medtem ko en vir navaja, da Putin ne bo pristal na premirje, dokler se ne bo obravnavala odgovornost Zahoda, drugi vir trdi, da sta Rusija in Ukrajina blizu mirovnemu sporazumu. Finski predsednik Aleksander Stub je opozoril na nevarnost, da bi Rusija pridobila Trumpa na svojo stran, zato je pozval k nadaljnjemu sodelovanju z njim.

Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila novo jedrsko križarsko raketo in se približuje njeni namestitvi v arzenalu oboroženih sil. Po Putinovih besedah naj bi raketa dosegla katero koli tarčo na svetu.

Izrael in Hamas sta izvedla obsežno izmenjavo ujetnikov in zapornikov v okviru prve faze dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, ki so ga posredovali Katar, Egipt, Turčija in Združene države. Hamas je izpustil 20 živih talcev, Izrael pa skoraj 2.000 palestinskih zapornikov. Voditelji iz več kot dveh ducatov držav so se zbrali v Egiptu, da bi razpravljali o prihodnosti Gaze po izmenjavi. Palestinski zaporniki so se vrnili na Zahodni breg in v Gazo, kjer so jih pričakale množice ljudi. Razprave o nadaljnjih korakih za trajni mir se nadaljujejo, pri čemer nekateri pozivajo k razorožitvi, humanitarni pomoči in načrtu za obnovo Gaze.

Kljub temu, da je Hamas izrazil pripravljenost za pogajanja o Trumpovem načrtu in da je ameriški predsednik pozval k prekinitvi ognja, je Izrael nadaljeval z bombardiranjem Gaze. Palestinci so pozdravili možnost premirja in izpustitve izraelskih talcev. Hamas je razkril, da bo Egipt organiziral konferenco o prihodnosti Gaze, EU pa je izrazila "spodbuden" odziv.

Kljub prizadevanjem za ohranitev krhkega premirja, je Izrael ubil še tri ljudi v bližini premirja v Gazi. Število smrtnih žrtev v Gazi se je povečalo na 68.216.

Hamas je sporočil, da je pripravljen nadaljevati boj, če se bo vojna v Gazi ponovno začela. Zavrnili so tudi predloge o prepustitvi ozemlja pod mirovnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pričakujejo težave v pogajanjih o drugi fazi tega načrta, vendar so pripravljeni na boj v primeru neuspeha ali ponovnega začetka spopadov. Po dveh letih vojne sicer v Gazi velja prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom.